1. Buenos Aires ([buénos ájres], špansko, ‘dober zrak’), največja provinca v Argentini, 307.571 km2, 13,8 mln. preb., glavno mesto La Plata; živinoreja in pridelovanje žita v Pampah, predelava kmetijskih pridelkov v mestih.
Sorodna gesla: Bahía Blanca | Campana | Junín | La Plata | Luján | Mar del Plata | Mercedes | Olavarría | San Nicolás de los Arroyos | Tandil2. Buenos Aires, glavno mesto Argentine in največje pristanišče v državi, za São Paulom v Braziliji drugo največje mesto na j. polobli; kot zvezno okrožje 200 km2 in 2,8 mln. preb. (aglomeracija Veliki Buenos Aires 11,4 mln.); na j. obali 45 km širokega zaliva Río de la Plata, 280 km v notranjosti; mesto ima tudi za Evropejce prijetno podnebje. Mestno območje, ki je samostojna upravna enota, obsega več kot 1000 km2, sestavljajo ga razl. naselitvena jedra. Buenos Aires je značilno mesto priseljencev, tam se je naselila več kot tretjina vseh priseljencev. Iz kolonialnega obdobja je ostal tloris v obliki šahovnice. Je politično, gospodarsko in kulturno središče Argentine s sedeži najvišjih državnih organov, parlamenta, katoliške nadškofije; več državnih in zasebnih univerz (najstarejša ustanovljena 1821), številni izobraževalni in raziskovalni inštituti, umetniška akademija, muzeji in več knjižnic, gledališča; največje industrijsko mesto na j. polobli, predvsem tekstilne tovarne, klavnice in hladilnice, živilska, usnjarska, lesna, kovinska, kemijska, strojna industrija; prometno središče celotne Južne Amerike, izhodišče 13 pomembnih medregionalnih železnic, mdr. prek province Entre Ríos v Urugvaj in Brazilijo, prek Córdobe v Bolivijo in prek Mendoze v Čile; mednarodno letališče Ezeiza.
Zgodovina: mesto so po prvem neuspešnem poskusu (1535) ponovno ustanovili Španci 1580; skoraj 200 let je bil nepomemben, 1776–1810 glavno mesto španskega podkraljestva La Plata, 1810 središče osvobodilnega gibanja, 1853–60 zvezna država, 1862 sedež vlade Argentinske konfederacije, 1880 se je kot zvezno okrožje izločil iz istoimenske province. 1905 je bil že milijonsko mesto.
Dostopnost