zaklad, 1. pravo:stvar, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več mogoče ugotoviti lastnika; v skladu z določbami civilnega prava postane taka najdba do polovice last najditelja in do polovice last lastnika stvari, v kateri je bil zaklad najden.
Sorodna gesla: najdba2. arheologija:glavne vrste: 1. zavestno odlaganje stvari (žrtve bogovom), pogosto na nedostopnih krajih (močvirja, jezera ipd.); 2. skrivanje premoženja (npr. novci, nakit) v nemirnih časih, do katerega lastniki pozneje niso več mogli. Prva vrsta zaklada omogoča sklepanje o religioznih predstavah, druga o spremenljivih političnih razmerah.
Dostopnost