1. Baden [bádən], zdraviliški kraj v Avstriji, v zvezni deželi Spodnja Avstrija, j. od Dunaja, na v. robu pokrajine Dunajski gozd, 25.000 preb.; več kot 600.000 turističnih prenočitev na leto. Že v rimski dobi so bile tam terme (žveplo); danes vinogradništvo, igralništvo, konjeniške prireditve.

Sorodna gesla: Spodnja Avstrija
2. Baden, mesto v Švici, v kantonu Aargau, ob prehodu reke Limmat skozi Juro, 16.000 preb.; toplice z žveplenimi vrelci (48 °C) so bile znane že za časa Rimljanov; sedež elektroindustrijskega koncerna ASEA-Brown Boveri. 1847 je bila med Badnom in Zürichom speljana prva švicarska železnica.

Zgodovina: trdnjava nad mestom, nad ozko dolino, je bila verjetno že pred 1000 sedež visokega plemstva; 1264 je Baden pripadel Habsburžanom; 1415 je skupaj z Aargauom postal podložniška dežela Švicarske konfederacije; z badenskim mirom, sklenjenim 7.9.1714 med Nemčijo in Francijo, se je končala španska nasledstvena vojna, Nemci so se pridružili mirovni pogodbi iz Rastatta. 1798–1803 kanton Baden.

Sorodna gesla: Aargau | Rastatt | španska nasledstvena vojna
3. Baden, Baden-Württemberg.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek