kinin (C20H24N2O2), bel, kristaliničen, grenek alkaloid iz skorje kininovca; najstarejše zdravilo za zdravljenje malarije. Poleg antimalaričnega delovanja znižuje tudi povišano telesno temperaturo, zmanjšuje bolečino in deluje lokalno anestetično (anestetiki). Pri višjih odmerkih povzroča motnje vida in sluha, motnje srčnega ritma, draženje v prebavilih, znižanje arterijskega tlaka in v določenih okoliščinah tudi krče.

Sorodna gesla: alkaloidi | anestetiki | antipiretiki | kininovec | levkocitoza | Pelletier, Pierre Joseph | tonik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek