kmečka književnost, književnost s temo kmečkega življenja; pisci navadno plemiškega ali meščanskega stanu. Prvo pričevanje srednjevisokonemški ep Meier Helmbrecht (druga polovica 13. st.), do 16. st. zvečine norčevanje iz kmetov v vaških zgodbah in pustnih burkah, redki realistični opisi kmečkih razmer v baroku (H. J. Ch. von Grimmelshausen), do začetka 18. st. navadno stilizirano pastirsko pesništvo in idilika. J.-J. Rousseau in francoska revolucija sta konec 18. st. spodbudila pravo kmečko književnost s socialnopedagoškimi romani J. H. Pestalozzija, J. Gotthelfa, K. L. Immermanna in Kmečkimi zgodbami (Dorfgeschichten) B. Auerbacha, sledili so psihološkorealistični romani in kmečke drame (L. Anzengruber, G. Keller, O. Ludwig, L. N. Tolstoj, I. S. Turgenjev, É. Zola, A. P. Čehov; pri nas J. Jurčič). Naturalizem je prikazoval bedo, domačijska književnost pa pozitivne vidike kmečkega stanu. Kmečka književnost po zlorabi v obdobju nacionalsocializma v ZRN ni doživela vnovične oživitve, v NDR pa je nastala realistična kmečka književnost, ki je ustrezala novim kmetijskim pridelovalnim možnostim (E. Strittmatter). – Redkejša v romanski književnosti (Ch. F. Ramuz, J. Giono), pogostejša v norveški (B. Bjørnson, K. Hamsun, S. Undset), slovanski (Ł. W. Reymont, M. Kranjec) in nizozemsko-flamski (S. Streuvels).

Sorodna gesla: Anzengruber, Ludwig | Auerbach, Berthold | Bjørnson, Bjørnstjerne | Čehov, Anton Pavlovič | domačijska književnost | Giono, Jean | Gotthelf, Jeremias | Grimmelshausen, Hans Jakob Christoffel von | Hamsun, Knut | Immermann, Karl Leberecht | Jurčič, Josip | Keller, Gottfried | Kranjec, Miško | Ludwig, Otto | pastirsko pesništvo | Pestalozzi, Jochann Heinrich | Ramuz, Charles Ferdinand | Reymont, Wladyslav | Rousseau, Jean-Jacques | Streuvels, Stijn | Strittmatter, Erwin | Tolstoj, Lev Nikolajevič | Turgenjev, Ivan Sergejevič | Undset, Sigrid | vaška zgodba | Zola, Émile


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek