• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
rožnice (Rosaceae), z vrstami bogata rastlinska družina, razširjena predvsem na s. polobli; cvetovi so zvezdasti, dvospolni, večinoma petštevni; pri zorenju plodov pogosto omeseni cvetišče (navidezni plod). Poddružine: 1. Maloideae; navidezni plodovi; jablana, hruška, jerebika, šmarna hrušica, nešplja, kutina, glog; 2. Prunoideae (samo rod Prunus), enosemenski sadeži: marelica, češnja, mandljevec, breskev, češplja, sliva in črni trn; 3. Spiraeoideae, mnogosemenski mešički: kresničevje, medvejka; 4. Rosoideae, večinoma številne plodnice na izbočenem ali votlem cvetišču; zelnate trajnice ali grmi s pernato deljenimi ali krpatimi listi: robida, malina, jagoda, petoprstnik, plahtica, oslad, šipek, velesa, strašnica.

Sorodna gesla: alpska velesa | barjanska robida | brek | breskev | češnja | čremsa | črni trn | Fragaria | glog | hruška | jablana | jagodnjak | japonska kutina | japonska nešplja | jerebika | kamnokrečevke | kerija | kresničevje | kutina | kvilaja | lovorikovec | malina | mandljevec | marelica | medvejka | mirabela | mirobalana | močvirski petoprstnik | nešplja | ognjeni trn | oslad | panešplja | petoprstnik | plahtica | potočna sretena | repik | rešeljika | robidnica | sadje | sibaldija | sliva | srčna moč | sretena | strašnica | šipek | šmarna hrušica | tolstičevke | velesa | višnja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek