periodni sistem (periodni sistem kemijskih elementov), ureditev kemijskih elementov po njihovem vrstnem številu tako, da upoštevamo kemične in fizikalne lastnosti; naravni sistem, ki ima svojo razlago v kvantni teoriji; z majhnimi izjemami (npr. argon/kalij; telur/jod; kobalt/nikelj; torij/protaktinij) ustreza razvrstitvi po rastočih atomskih masah. Če razvrstimo to vrsto po periodično se ponavljajočih lastnostih elementov, dobimo 7 vrst, ki napisane druga pod drugo sestavljajo pravokotni sistem; prva vrsta ima 2, naslednji dve 8, spet naslednji 18, predzadnja 32 elementov, zadnja se zaenkrat konča s 24. V vertikalnih vrstah ali skupinah (a – glavna skupina, b – stranska skupina) in tudi v vodoravnih vrstah (periodah) lahko opazimo določene zakonitosti; npr. oksidacijsko število v spojinah s kisikom se v periodi od leve proti desni povečuje, oksidacijsko število v spojinah z vodikom pa se do IV. skupine povečuje, potem pa spet zmanjšuje. Znotraj skupine so si elementi precej podobni; njihove lastnosti se lahko le postopno spreminjajo, npr. nastajanje temnejše barve in povečevanje kovinske narave od zgoraj navzdol, povečevanje jakosti kislin s kisikom od spodaj navzgor. Na podlagi opaženih zakonitosti je D. I. Mendelejev že v svojem času predvidel še neodkrite elemente in opisal njihove lastnosti. Periodni sistem sta 1868/69 sestavila neodvisno drug od drugega D. I. Mendelejev in L. Meyer. Predhodni poskusi so bili: nauk o triadah J. W. Döbereinerja in zakon o oktavah J. Newlandsa. Periodni sistem zdaj vključuje 111 elementov.
Dostopnost