programirano učenje, metoda učenja, ki jo je razvil B. F. Skinner na behavioristični osnovi; učno snov razčlenimo na majhne razdelke (učne elemente), vsaki informaciji sledi naloga, učenec takoj izve, ali je njegov odgovor pravilen ali ne in zakaj ne. Vsebinsko zaokrožena celota zaporednih učnih elementov je program, ki je lahko v obliki knjige ali pa ga posredujejo z napravami (»stroj za učenje«). Takšne naprave so: 1. naprave, ki omogočajo mehanski potek programa; 2. naprave z elektronskim potekom programa; 3. naprave, ki se prilagajajo učencu in njegovemu napredovanju (adaptivni sistemi). Prednosti: individualna hitrost učenja, hitro in dobro zapomnjenje, takojšnja uporaba znanja, čustveno sproščeno učenje, dobri kvantitativni in kvalitativni učni izidi; primerno za samoizobraževanje; ni osebnega razmerja z učiteljem, zato je treba gradivo poglobljeno predelati v skupini (razredu).
Dostopnost