očetovstvo, razmerje med očetom in otrokom, pravno temelji na spočetju ali posvojitvi. Zaradi zapletenega dokazovanja naravnega očetovstva in v korist otroka velja zakonita domneva, da je oče zakonskega otroka mož otrokove matere. Domnevano očetovstvo se lahko spodbija s tožbo pred sodiščem. Za otroka, rojenega zunaj zakonske zveze, se očetovstvo ugotavlja s priznanjem očetovstva ali s sodbo sodišča na podlagi tožbe za ugotovitev očetovstva. Pri sodnem ugotavljanju očetovstva so pomembne serološke metode in metode humane genetike, preiskava krvnih skupin, antropološke preiskave in v novejšem času genetska analiza. S serološkimi preiskavami (otrok mora imeti vsaj šest mesecev) je mogoče na osnovi določanja krvnih skupin in različnih dejavnikov krvnega seruma očetovstvo samo izključiti, ne pa dokazati. Pozitivne dokaze o očetovstvu dobimo z ekspertizami humane genetike (otrok mora biti star vsaj tri leta); te temeljijo na podrobnostih obraza, rok in nog.