plamen, tok gorečega plina, ki oddaja svetlobo. V okolici trdnih in tekočih snovi se pojavi zaradi uplinjanja snovi pod vplivom toplote, ki se sprošča pri gorenju. Barva in jakost oddane svetlobe sta odvisni od goreče snovi in načina zgorevanja oz. količine dovedenega kisika. Pri svetlečih se plamenih se drobni delci oglja segrejejo do belega žara, ker zaradi pomanjkanja kisika ne morejo povsem zgoreti (sajasti plamen, npr. sveče). Pri prebitku kisika je zgorevanje zelo popolno, svetilnost plamena pa je majhna (npr. pri plinskem gorilniku). Območje z visoko koncentracijo kisika imenujemo oksidacijsko območje, območje z nizko pa redukcijsko območje. Zaradi razlik v načinu zgorevanja v posameznih delih plamena so tudi temperature v plamenu različne (plamenišče). Pri Bunsenovem gorilniku je ob odprtem dotoku zraka meja med območjema dobro vidna (R. W. Bunsen). Najvišja temperatura v plamenu je zelo odvisna od goreče snovi; preglednica: visokotemperaturna kemija.