Milano, drugo največje mesto v Italiji, glavno mesto province Milano (2762 km2, 4,0 mln. preb.) in dežele Lombardija, v Padskem nižavju, 1,4 mln. preb.; železniško križišče in stičišče pomembnih alpskih tranzitnih cest, univerzitetno, finančno, trgovsko in industrijsko središče s. Italije; sedež nadškofije; dve univerzi (državna in katoliška, ustanovljeni 1920 in 1924), tehnična visoka šola, trgovska visoka šola, znanstveni inštituti, strokovne šole, pomembne umetniške zbirke, knjižnice in muzeji (Ambrosiana), gledališča, opera (Scala), planetarij. Okrog starega mestnega jedra, za katero je značilen Castello Sforzesco (14. st.), potekajo bulvarji; predvsem v jv. delu starega mestnega jedra so številni pomembni kulturni spomeniki: zgodnjekrščanska bazilika sv. Lovrenca (odkrita 1930), sv. Ambrozija (ustanovljena 386), gotska bazilika Sant'Eustorgio (12.–13. st.), stolnica (začetek 1386), cerkev Santa Maria delle Grazie (opečna gotika, ok. 1465), Palazzo dell'Ambrosiana (1603–09, zdaj galerija in knjižnica, ki hrani 500.000 natisnjenih del in 30.000 rokopisov), Palazzo di Brera (1651–86, od 1776 sedež umetniške akademije) z znano Pinacoteco di Brera, Teatro alla Scala (1776–78), Palazzo Reale (1788). Dobro je razvita industrija, predvsem svilarska, tekstilna, strojna, živilska, kemijska, elektroindustrija, industrija motornih vozil; založbe, vzorčni sejmi; mednarodni letališči Linate in Malpensa.
Zgodovina: Milano so ok. 400 pr. n. š. ustanovili Kelti, 222 pr. n. š. rimski Mediolanum, v 4. st. pogosto sedež cesarjev, 452 so ga osvojili Huni, 539 so ga uničili Vzhodni Goti; bil je glavno mesto lombardske zveze mest, ki ga je 1162 uničil Barbarossa, 1277 je zavladala družina Visconti, 1450 pa družina Sforza; 1535 pod špansko, 1714 pod avstrijsko oblastjo, 1859 pripadel Italiji.
Dostopnost