jesen, 1. splošno:letni čas zorenja, žetve, sušenja; v astronomiji obdobje od trenutka, ko je Sonce na nebesnem ekvatorju, do najjužnejše lege na nebu; na severni polobli Zemlje od ok. 23.9. do ok. 22.12. V meteorologiji za srednjo Evropo meseci september, oktober in november. V fenologiji obdobje od cvetenja jesenskega podleska do konca poljskih del.
Sorodna gesla: letni časi2. botanika:Fraxinus, drevesa družine oljkovk, pernato sestavljeni listi, cvetovi v latastih socvetjih. Pomembnejše vrste: veliki jesen (Fraxinus excelsior), predvsem v državah okoli Črnega morja in v madžarsko-slavonski ravnini; v Sloveniji raste poleg velikega jesena tudi mali jesen (Fraxinus ornus), ki uspeva v toplih legah, iz rastlinskega soka pridobivajo mano. Ameriški ali beli jesen (Fraxinus americana) gojijo ponekod plantažno. Les velikega jesena je venčasto porozen, ima razločne branike, belkastorumen, brez jedrovine. Debelejše drevje ima včasih »srce« rjave ali olivne barve, gostota ρ12–15 ≈ 650 kg/m3. Jesenovina z rodovitnih bregov potokov in logov s širokimi branikami je trdna in najbolj žilava med domačimi lesnimi vrstami; suši se hitro in lahko; lahko se obdeluje; težko, vendar pravilno se cepi; parjena se dobro upogiba (krivi). Uporabljajo jo za izdelke, ki morajo imeti visoko udarno žilavost: športno orodje (smuči, vesla, sani, gimnastične naprave), ročaje za orodja, v kolarstvu, za parket, karoserije. Jesenovina z ožjimi branikami, ki ima manjši delež kasnega lesa, je bolj homogena in zato primernejša za furnir. Zlasti je cenjen olivni jesen, tj. les starih jesenovih debel z apnenčevih rastišč z ozkimi branikami in velikim olivnim »srcem«.
Dostopnost