Termania - Veliki splošni leksikon

Saint Kitts in Nevis (uradno ime Federation of Saint Kitts and Nevis, Federacija Saint Kitts in Nevis), majhna srednjeameriška otoška država v Karibskem morju, sz. od Guadeloupa.

časovni pas	srednjeevropski čas – 5 ur
površina	261 km2, večji otok Saint Kitts (168 km2) SZ–JV 30 km
prebivalstvo	39.000, 149 preb./km2, letna rast –0,4 %, življenjska doba 74 let
glavno mesto	Basseterre, 20.000 preb., na jz. obali otoka Saint Kitts
upravna razdelitev	14 okrajev, od tega 9 na Saint Kittsu in 5 na Nevisu
članstvo v organizacijah	OZN (od 1983), Britanska skupnost narodov, OAS, CARICOM
uradni jezik	angleški; pogovorni jezik kreolska angleščina
denarna enota	vzhodnokaribski dolar (oznaka XCD)

Naravne razmere
Majhno otoško državo v s. delu Malih Antilov sestavljata le nekaj kilometrov oddaljena otoka Saint Kitts in Nevis; oba sta v notranjem otoškem loku, vulkanskega nastanka in večinoma hribovita; na Saint Kittsu segajo vulkanski hribi v Mount Miseryju 1156 m nad morjem, na Nevisu 985 m (Nevis Peak). Na obali so bele plaže, mestoma mangrovska močvirja. Tropsko podnebje blažijo pasatni vetrovi. Povprečna letna temperatura je 26 °C. Padavin je na leto 1000–1400 mm, na višjih območjih ponekod več kot 3000 mm; tam raste tropski deževni ali gorski gozd.

Prebivalstvo
Več kot 90 % prebivalcev je črncev, potomcev afriških sužnjev; poleg njih še mulati ter manjšine evropskih potomcev (večinoma britanskih), indijskih in kitajskih priseljencev. Edino večje mestno naselje je glavno mesto Basseterre. Večji del prebivalstva pripada protestantskim verskim skupnostim (anglikanci, metodisti); ok. 10 % je katoličanov. Osnovno šolanje je obvezno; na otoku je podružnica Zahodnoindijske univerze (Jamajka).

Državna ureditev
Po ustavi iz 1983 je Saint Kitts in Nevis neodvisna federativna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Vodja države je britanski vladar, ki ga zastopa domači generalni guverner. Enodomni parlament (narodna skupščina) je sestavljen iz 11 poslancev, izvoljenih za pet let, in iz treh senatorjev, ki jih imenuje generalni guverner; guverner imenuje tudi predsednika vlade. Nevis ima tudi lasten parlament s precejšnjimi zakonodajnimi pristojnostmi. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Gospodarstvo otoške države je po tradiciji povezano s pridelovanjem in predelavo sladkornega trsta, ki daje več kot polovico dohodka od izvoza. Izvažajo še bombaž in arašide, za lastne potrebe pridelujejo kokosove orehe, sladki krompir, jam in povrtnine; tudi ribištvo in živinoreja oskrbujeta samo domači trg. Poleg skromne živilske industrije (predelava kmetijskih pridelkov) imajo še nekaj tekstilne in elektronske industrije (predvsem elektronski deli za tržišče v ZDA). Večino industrijskih izdelkov in hrane morajo uvažati. Turizem se je razvil v pomembno gospodarsko dejavnost; v pristanišču Basseterre, kjer lahko pristajajo tudi čezoceanske ladje, se ustavljajo ladje na turističnih križarjenjih. Promet med obema otokoma poteka po morju in po zraku. Na Saint Kittsu je mednarodno letališče.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	255 mln. USD, 6540 USD na prebivalca
delež po panogah (2001)	kmetijstvo 3 %, industrija 26 %, storitvene dejavnosti 71 %
uvoz (2000, ocena)	141,3 mln. USD
izvoz (2000, ocena)	51,7 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	140 mln. USD

Zgodovina
Oba otoka je odkril Kolumb na svojem drugem potovanju (1493–96). Potem ko so iztrebili ali preselili prvotne Indijance, sta otoka opustela; po 1620 so ju poselili Angleži in Francozi; z versajskim mirom (1783) sta dokončno pripadla Veliki Britaniji. 1816–71 skupna uprava z Angvilo in Deviškim otočjem; 1871 so ju priključili Zvezi Zavetrnih otokov; 1958–62 del Zahodnoindijske zveze; 1967 priključena Zahodnoindijskim pridruženim državam; septembra 1983 sta postala neodvisna. Od 1995 je predsednik vlade sir Denzil Douglas (Laburistična stranka). Avgusta 1998 neuspešen referendum o odcepitvi Nevisa.

Sorodna gesla: Basseterre | Guadeloupe | Nevis | Saint Kitts | Zahodnoindijske pridružene države

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek