kod,
1. jezikoslovje: sredstvo sporazumevanja, tj. dogovorjen sistem znamenj in pravil; osnovno sredstvo sporazumevanja med ljudmi je jezik (jezikovni kod). Jezikovno sporazumevanje spremljajo pogosto tudi prvine nejezikovnega koda, tj. v zapisanih sporočilih slike, risbe, grafi, črte ipd., v govorjenih sporočilih pa prvine parajezikovnega koda, tj. izrazne (hitrost, ritem, register govora) in kinemične (kretnje, geste, mimika itd.).

Sorodna gesla: dešifriranje | OCR | strukturalizem | tajne pisave | znak
2. filozofija: v teoriji informacije vse za komunikacijo potrebne enote in zbirka pravil, po katerih lahko iste enote kombiniramo med seboj. Sporočilo je najprej zakodirano in potem odkodirano glede na en kod (vsakdanja komunikacija) ali več kodov (kompleksna komunikacija, npr. v umetnosti).

Sorodna gesla: teorija informacije


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek