vrednota,
1. filozofija: to, zaradi česar stremimo po nečem in kar tudi uresničujemo. Pojem vrednote je v filozofijo vpeljal R. H. Lotze. Filozofski nauk o vrednotah (aksiologija) raziskuje bistvo (»veljavnost« kot glavna značilnost vsake vrednote; vrednota kot ideja) in vrste vrednot (biološke, estetske, znanstvene, etične vrednote; absolutne in relativne vrednote; materialne in formalne vrednote), pa tudi pogoje za spoznanje (»občutek za vrednoto«) in uresničenje vrednote. Temeljne vrednote so v vrhu družbene vrednostne hierarhije. Utemeljevanje etike na podlagi nravnih vrednot je vrednostna etika (M. Scheler, N. Hartmann).

Sorodna gesla: aksiologija | etika | Hartmann, Nicolai | ideja | Lotze, Rudolf Hermann | morala | Scheler, Max
2. sociologija: vrednote so temeljna prepričanja ljudi, ki usmerjajo ukrepe in presoje v razl. razmerah; tudi temeljna pozitivna življenjska načela posameznikov in skupin. Po nekaterih zamislih, npr. zamislih avtorjev posrečenega atoma 7-S (svetovalne združbe McKinsey), bistveno jedro dobrega vodenja in organizacije vsake združbe.

Sorodna gesla: norma | revolucija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek