stelarator [angleško], naprava (razvili so jo v ZDA), s katero skušajo doseči nadzirano jedrsko zlivanje. Stelarator sestavlja vakuumska posoda v obliki svitka (torusa), obdana z velikimi tuljavami. Te v njej ustvarijo močno magnetno polje. V posodi kroži plazma z visoko temperaturo. S hitrimi spremembami magnetnega polja jo stisnejo in s tem dodatno segrejejo, hkrati pa jo magnetno polje odmika od sten. Nestabilnosti, ki nastanejo pri stiskanju plazme v magnetnem polju, kljub velikemu trudu doslej še ni uspelo odpraviti. Čas zadrževanja plazme še ne ustreza vrednosti Lawsonovega kriterija. Ta izraža produkt med najmanjšim časom zadrževanja plazme in gostoto ioniziranih atomov, potreben za jedrsko reakcijo. Iz te dobijo več energije, kot jo vanjo vložijo. Po teoretičnih računih znaša njegova vrednost pri temperaturi ok. 108 °C pribl. 1014. Na Inštitutu Maxa Plancka (v Garchingu pri Münchnu) so s stelaratorjem Wendelstein 1980 prvič za nekaj drobcev sekunde plazmo segreli na potrebno temperaturo (pribl. 10 mln. °C). S tem načelno dokazana možnost uporabe stelaratorja za nadzorovano zlivanje in pridobivanje energije.
Dostopnost