vrtilni tok, označitev za večfazni izmenični električni tok, s katerim lahko ustvarimo vrtilno polje. Sestavlja ga več izmeničnih tokov, ki tečejo po ločenih žicah in so ustrezno fazno premaknjeni. Najpogosteje se uporablja trifazni tok: pri njem so posamezni (sinusni) tokovi med seboj zamaknjeni za 120°. Prednost vrtilnega toka pred enofaznim tokom je v tem, da je za prenos enake moči potrebnih manj prevodnikov. Zelo se uporablja v energetiki, tj. pri pridobivanju električne energije in prenosu te do industrijskih porabnikov, železnice in za oskrbo gospodinjstev. Preprost generator vrtilnega toka ima trajni magnet, ki se vrti med tremi tuljavami; te so zamaknjene za 120°. Magnet se giblje pred tuljavo in v njej inducira električna napetost. Ker je naslednja tuljava zamaknjena za 120°, je zamaknjena tudi njena inducirana napetost in z nespremenljivim zamikom sledi napetosti v prvi tuljavi. Po en priključek vsake tuljave je spojen z nevtralnim vodom, drugi priključki pa so spojeni z ločenimi vodi in se po daljnovodu prenašajo ločeno. Pri porabniku so lahko naprave vezane na dva načina: a) pri zvezdni vezavi so notranji priključki naprave sklenjeni in spojeni z nevtralnim vodnikom; b) pri trikotni vezavi so notranji priključki naprave razklenjeni in niso povezani z nevtralnim vodnikom; s to vezavo dosežemo večjo moč. Napetost med dvema fazama (medfazna napetost) je za √3-krat večja od napetosti med posamezno fazo in nevtralnim vodnikom (fazna napetost). V javnem omrežju je medfazna napetost 400 V, fazna pa 230 V; močnejše industrijske naprave (motorji, grelniki, napajalniki) so priključene na tri faze, gospodinjske naprave (npr. kuhalniki, likalniki, pralni stroji) pa med katero od faz in nevtralni vodnik. Preprost elektromotor ima tri tuljave, priključene na vrtilni tok. V središču tuljav nastane vrtilno polje. Njegove magnetne silnice se vrtijo in sekajo kovinske palice v rotorju (npr. kratkostične kletke). V palicah nastane sila, ki (po Lenzovem pravilu) sledi polju in vrti rotor. Ime je uvedel M. O. Dolivo-Dobrovolski, ki je med prvimi spoznal in opisal prednosti vrtilnega toka.