moment [latinsko], 1. splošno:dejavnik, okoliščina.2. fiziologija:najkrajši čas med dvema vtisoma, ki ju človeško oko še zazna ločeno (pribl. 1/18 sekunde).
Sorodna gesla: vid3. fizika:označitev za številne fizikalne količine: 1. drugo ime za navor, tj. količino, ki govori o velikosti »vrtilne sile«; definiran kot produkt pravokotne komponente sile in dolžino ročice od prijemališča do središča vrtenja. Pri statičnem momentu, ki deluje na trdno telo, je momentna točka telesa trdno vpeta. Telo miruje (ali se enakomerno vrti), če je vsota vseh momentov, ki delujejo nanj, enaka nič; 2. magnetni moment (dipolni moment) opisuje vedenje telesa (npr. paličastega magneta), električnega dipola, zanke z električnim tokom ali nabitega krožečega delca v magnetnem polju. Povzročeni navor je sorazmeren z gostoto magnetnega polja in magnetnim momentom (dipol); 3. vztrajnostni moment meri lastnost telesa, da se pri vrtenju upira kotnemu pospeševanju oz. zaviranju, tj. spremembi vrtilne količine; je del vztrajnostnega tenzorja, ki vsebuje še deviacijske momente. Ti so pomembni pri vrtenju, pri katerem se telo ne vrti okrog ene od svojih glavnih osi; povzročajo npr. tresenje avtomobilskih koles, gredi.