antena [latinsko], vezni element za elektromagnetne valove med vodnikom in zunanjim prostorom (radijska tehnika). Kot oddajna antena deluje že z izmeničnim tokom napajan vodnik (npr. napeta žica); pulzirajoči tok v vodniku seva valovanje, ki se širi s svetlobno hitrostjo. Nasprotno pa prihajajoči elektromagnetni valovi v vodniku inducirajo izmenično napetost in s tem izmenični tok ustrezne frekvence. Največja možna oddajna oz. sprejemna moč nastopi tedaj, ko dolžina električnega vodnika ustreza polovični valovni dolžini elektromagnetnega vala (polvalna antena, dipol) ali pa mnogokratniku valovne dolžine; v tem primeru namreč deluje vodnik kot odprti nihajni krog in na njem nastajajo stojni valovi z zelo ojačeno amplitudo. Značilnost antene podaja njen sevalni diagram. Izstopanje elektromagnetnih valov iz dipola je posledica spreminjanja polja na konceh palice. Nastanejo elektromagnetni vrtinci, ki se širijo v okoliški prostor.
Dostopnost