nauk o harmoniji, nauk o sozvočju tonov (akordi) in njihovem medsebojnem povezovanju. Glede na spol in vrste akordov govorimo o durovih in molovih akordih oz. o konsonancah in disonancah, glede na število udeleženih glasov pa o tri-, štiri-, pet- in večglasnem stavku. Akordi nastajajo na posameznih stopnjah tonske lestvice, tako da spodnji, osnovni ton nadgradita terca in kvinta (trizvoki), nato pa septima (septakordi) in nona (nonakordi). Kadar osnovni ton ni v basu, govorimo o obrnitvah, npr. tercsekstakordih (oznaka 6) ali kvartsekstakordih (oznaka 64). V pravila vodenja glasov sodi npr. prepoved vzporednih kvint in oktav, kako uvajati in razvezovati disonance, oblikovati zadržke, prehode, predložke. Harmonija se ukvarja tudi s kromatičnim spreminjanjem posameznih akordnih tonov (aliteracija) in s prehodi v druge tonske načine (modulacija). Kar se tiče razvijanja akordov v tonalni glasbi, je najpomembnejša funkcionalna teorija H. Riemanna.
Dostopnost