regeneracija [latinsko], 1. biologija:ponovno oblikovanje uničenih ali izgubljenih celic, tkiv in telesnih delov; tako se razvijejo mirujoči popki (speče oči) po izgubi listov ali poganjkov; pri listnih potaknjencih (npr. pri begoniji) se razvije celotna rastlina iz ene celice vrhnjice (epidermis). Nadomestna regeneracija (travmatična regeneracija, reparacija) po poškodbah in fiziološka regeneracija pri obnovi obrabljenih delov sta značilni za živalstvo in tudi človeka, npr. celjenje ran, rast nohtov, las. Z delitveno regeneracijo lahko pri nižjih živalih iz majhnega dela na novo nastane celotno telo, npr. pri vrtinčarjih iz 1/100, pri trdoživu (trdoživnjaki) pa iz 1/200 prvotne telesne prostornine. Zmožnost za regeneracijo je v splošnem toliko manjša, kolikor više razvit je organizem in kolikor starejši je.