disjunkcija [latinsko],
1. logika: izjava, tako sestavljena iz (vsaj dveh) delnih izjav, da je pravilna, če je vsaj ena delna izjava pravilna. Nepravilna pa je samo, ko so vse delne izjave nepravilne.

Sorodna gesla: dis- | logika
2. biologija: razdelitev območij razširjenosti živalske ali rastlinske vrste na več med seboj bolj ali manj oddaljenih delnih arealov. Disjunktivna razširjenost je značilna npr. za mnoge rastline in živali, ki so omejene na arktično območje in alpinski pas v visokih gorstvih (npr. komatar) ali takšne, ki so razširjene predvsem v vzhodnoevropskih stepah, v srednji Evropi pa rastejo večinoma na apnenčastih in sadrastih tleh (npr. pomladni zajčji mak in bodalica).

Sorodna gesla: areal | bodalica | komatar


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek