Aleksandrija (arabsko Al Iskandarīyah [∼ iskandaríja]), drugo največje mesto in pomembno pristanišče v Egiptu, na z. robu delte Nila, 3,3 mln. preb.; t. i. muslimansko mesto leži na ožini med morskim (900 ha) in rečnim pristaniščem (200 ha, ribiško pristanišče); sodobni mestni deli z razkošnimi stavbami, stolpnicami in javnimi parki; univerza, evropske šole, knjižnica, gledališča, muzeji; sedež pravoslavnega patriarha; središče trgovine z bombažem, tekstilna in tobačna industrija, rafinerije nafte. Železniške proge proti Kairu, Izraelu in As Sallūmu ob libijski meji; letališče.
Zgodovina: 332 pr. n. š. je Aleksandrijo ustanovil Aleksander Veliki, pozneje je bila stoletja središče helenističnega in judovskega duhovnega življenja in eno najsijajnejših mest v antiki z znamenito knjižnico (aleksandrinska doba), njen Museion je bil znan kot najpomembnejše filološko in naravoslovno raziskovalno središče v starem veku. Aleksandrijski svetilnik (porušen 1326) je eno izmed sedmih svetovnih čudes. Aleksandrija je bila rezidenca Ptolemajcev in glavno mesto s 600.000 prebivalci; 30 pr. n. š. so jo osvojili Rimljani in priključili rimskim provincam; 390 n. š. so uničili znamenito knjižnico in več kot 900.000 knjižnih zvitkov (aleksandrijska knjižnica). Potem ko so jo osvojili Arabci (642) in pod turškim gospostvom (od 1517) je Aleksandrija nazadovala. Nov gospodarski razcvet v 19. st. med vladavino Mohameda Alija.
Dostopnost