stebrni red, sistem stebrov in ogredja v (antičnem) stavbarstvu in v arhitekturnih formah, ki jih je vpeljalo; sprva pomembni le kot gradbeni element, pozneje tudi izključno dekorativni namen. Grki so poznali tri stebrne rede: 1. dorski: kanelirano deblo brez baze se proti vrhu zožuje; kapitel sestavljen iz blazine (ehinus) in kvadratne plošče (abakus), najstarejši primer ok. 525 pr. n. š.; 2. jonski: vitkejši od dorskega, vendar z močnejšo odebelitvijo proti vrhu; na bazi, sestavljeni iz kvadratne plošče in dveh na njej ležečih kolutov (torus), med seboj ločenih z žlebičem (trohilus), dve ob straneh navzven štrleči voluti na kapitelu; dokazan od ok. 570 pr. n. š.; 3. korintski: večinoma še vitkejši kot jonski, razlika predvsem v kapitelu (dve vzporedni vrsti akantovih listov); dokazan od 400 pr. n. š.