steklena arhitektura, način zidave, uveljavljen predvsem na prehodu 19./20. st.; povezuje nosilni skelet (sprva izključno železo) z vstavljenimi steklenimi površinami in to v veliki meri določa podobo stavbe. Zgodnji primeri so rastlinjaki in oranžerije v baroku; pravi razvoj steklene arhitekture je v bistvu omogočila šele industrijska izdelava železa in stekla (Kristalna palača).
Dostopnost