depresija [latinsko], 1. medicina, psihologija:duševna motnja; huda duševna nerazpoloženost, žalost, obupanost in izguba volje (nesposobnost odločanja, izguba zanimanja, upočasnitev mišljenja in gibanja, utrujenost), izguba apetita, nespečnost, negativna podoba o sebi vse do premišljevanja o samomoru, včasih tudi povečana agilnost. S psihiatričnega vidika ločimo več vrst: depresije, ki izvira iz organskih bolezni (somatogena depresija), depresija, ki je posledica duševnih obremenitev (psihogena ali reaktivna depresija), in depresija, ki se pojavi brez jasnega vzroka (endogena depresija). Od teh se loči nevrotična depresija (nevroza), ki je specifična osebnostna motnja. Od endogenih depresij se loči manično-depresivna psihoza, za katero je značilna ciklična izmenjava depresivnih in hiperaktivnih faz. Diagnoza je glede na vzrok (psihogen ali endogen) sporna. Po ugotovitvah družinskih študij in primerjalnih raziskav dvojčkov je nagnjenost k endogeni depresiji in manično-depresivni psihozi dedna, vendar je izbruh odvisen od številnih dejavnikov (okolje, osebnost, stres idr.). Zdravljenje: s psihoterapijo, v hujših primerih z antidepresivnimi zdravili, v najhujših pa z elektrokonvulzivnim zdravljenjem.
Sorodna gesla: apatija | ciklotimičnost | disforija | distimija | frustracija | hipohondrija | kognitivna terapija | manično-depresivna psihoza | manija | melanholija | nevroza | poporodna depresija | psihofarmaki | razpoloženje | samomor | šokovno zdravljenje2. gospodarstvo:trajni gospodarski zastoj v konjunkturnem ciklu, ko je celotna gospodarska aktivnost na najnižji točki; za klasično depresijo so značilni padanje cen in dohodkov, nepopolno izkoriščene proizvajalne zmogljivosti, pomanjkanje pripravljenosti za investiranje in naraščajoča nezaposlenost (konjunktura). Razlike med depresijo in recesijo, ki tudi pomeni gospodarsko krizo, so v obsegu zmanjšanja gospodarske aktivnosti, trajanju krize in njenih vzrokih. V recesiji se lahko v določenem letu gospodarska aktivnost zmanjša za nekaj odstotkov, vendar se lahko že v naslednjem letu zaradi ugodnega gibanja agregatnega povpraševanja začne gospodarska rast, pri depresiji pa je zmanjšanje gospodarske aktivnosti nekajkrat večje in zaradi počasnega spreminjanja neustrezne gospodarske strukture (ta je tudi vzrok, da depresija) traja več let. Najbolj znana je bila velika gospodarska depresija v začetku 30. let, predvsem v ZDA. Zadnja depresija je bila v nekdanjih socialističnih državah konec 80. let, tudi v Sloveniji, saj je trajala 1988–92. V tem času se je bruto domači proizvod zmanjšal za ok. 35 %, stopnja nezaposlenosti pa je narasla skoraj na 15 %; šele 1993 se je začela šibka gospodarska rast.
Sorodna gesla: bruto domači proizvod | konjunktura | kriza | nemška zgodovina | prosperiteta | recesija3. geologija:poglobitev na celini, ki sega pod morsko gladino. Površinsko največja depresija je kaspijska (–28 m), najgloblja pa jordanska (na gladini Mrtvega morja –396 m). Z vodo napolnjena depresija je kriptodepresija.
Sorodna gesla: bazen | Danakil | kriptodepresija | Turpan4. astronomija:lok na vertikalu od horizonta do vesoljskega telesa, ko je telo pod horizontom (višina); merjen v kotnih enotah.
Sorodna gesla: višina5. meteorologija:minimum v polju tlaka, območje nizkega zračnega tlaka, ciklon.
Sorodna gesla: ciklon6. fizika:kapilarna depresija, znižanje gladine tekočine v ozki cevi (kapilarnost). Pojav opazimo pri kapljevinah, ki ne omočijo stene (npr. živo srebro).
Dostopnost