dušikov krog, rastlinsko sprejemanje dušika in njegovih spojin iz zemlje in zraka, njihovo nadaljnje posredovanje živalim in vračanje v anorgansko okolje. Dušik je sestavina vseh beljakovin, zato je za rastline, živali in človeka življenjsko nujen. Le rastline lahko anorganske dušične spojine uporabijo za sintezo beljakovin. Glavni rezervoar dušika je zrak (78 vol. %), vendar lahko elementarni dušik iz zraka vežejo le določene bakterije (Azotobacter, gomoljčne bakterije). Ker gomoljčne bakterije živijo v simbiozi z višjimi rastlinami (zlasti z metuljnicami), koristi dušik iz zraka tudi tem. Večina rastlin vsrkava dušik iz zemlje v obliki spojin (nitrati) kot mineralne soli. Živali in človek zadovoljijo svoje potrebe po dušiku predvsem z rastlinskimi beljakovinami, ki jih preoblikujejo v lastne. Dušik se izloča s sečnino in sečno kislino ter sprošča pri razkroju mrtvih bitij v amoniaku in amonijevih soleh. Bakterije te snovi preoblikujejo v nitrate ali plinasti dušik, ki se vrnejo v tla in zrak.
Dostopnost