neopozitivizem (logični pozitivizem), pomeni logično, matematično in znanstvenoteoretsko smer pozitivizma, ki je imela še poseben vpliv z dunajskim krožkom in misleci, ki so mu bili blizu (B. Russell, L. Wittgenstein, H. Reichenbach idr.), in sicer od 1920 v Evropi, pozneje pa zlasti v ZDA. Po neopozitivizmu je naloga filozofije v strogo znanstvenem smislu ali logična pojasnitev vseh smiselnih izjav (tj. takšnih, ki jih je mogoče verificirati), ki se nanašajo na naravoslovje, ali analitična pojasnitev izjav. Gre za stavke, ki se ne nanašajo na stvarnost, ampak na logično-matematične odnose. Posebno prizadevanje neopozitivizma velja logiki in logični analizi jezika.

Sorodna gesla: dunajski krožek | logika | pozitivizem | Reichenbach, Hans | Russell, Bertrand | Wittgenstein, Ludwig


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek