Pakistan (uradno ime Islāmī Ǧamhūriyah Pākistān, Islamska republika Pakistan), država v j. Aziji, ob Arabskem morju. Meji z Iranom, Afganistanom, Kitajsko in Indijo. Pod Pakistanom je del spornega ozemlja Kašmirja na skrajnem S, ki ga zahtevata tako Pakistan kot Indija.

časovni pas srednjeevropski čas + 4 ure
površina 796.095 km2, S–J 1600 km, V–Z 1200 km
prebivalstvo 134,5 mln., 169 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 63 let
glavno mesto Islāmābād, 529.000 preb., 500 m nad morjem, na planoti Potwar v predgorju Himalaje
upravna razdelitev 4 province (Beludžistan, Severozahodna mejna provinca, Pandžab, Sind) in okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah OZN (od 1947), Britanska skupnost narodov, SAARC, Načrt iz Kolomba, OIC
uradni jezik urdujski; kot sporazumevalni jezik razširjena angleščina
denarna enota rupija (oznaka PKR)


Naravne razmere
Pakistan leži na sz. robu Indijske podceline. Na njegovem skrajnem S so venci visokih gora in tam se z nekaterimi najvišjimi gorami na svetu (K2, 8610 m; Nanga Parbat, 8126 m; Tirich Mir, 7699 m) stikajo Himalaja, Karakorum in Hindukuš. Proti J se na široko razteza nižavje ob reki Ind, ki v ozki soteski prebija Himalajo. Severni del nižavja sestavlja pokrajina Pandžab, imenovana ‘Dežela petih rek’, po velikih rekah Jhelum, Chenāb, Rāvi, Beās in Sutlej, ki se zlivajo v Indu. Južni del nižavja je Sind. Obsežna, ok. 8000 km2 velika delta Inda se širi daleč v Arabsko morje. Edino naravno pristanišče ob ok. 1400 km dolgi morski obali je Karači. Vzhodno od Inda se na obeh straneh pakistansko-indijske meje razprostira puščava Thar. Na Z nižavje obroblja gorovje s težko prehodnimi prelazi, ki vodijo proti Afganistanu in v stepsko iransko-pakistansko višavje Beludžistan (povprečna nadmorska višina 600 m). Podnebje Pakistana je suptropsko-celinsko z velikimi regionalnimi in letnimi razlikami. Gorsko podnebje je ostro (povprečna januarska temperatura –20 °C, julijska 0 °C). Na J so vroča poletja (povprečna dnevna temperatura 35 °C) in mile zime (15 °C). Največ padavin pade v obdobju poletnega monsuna (julija–avgusta). V Pandžabu je do 700 mm padavin, v predgorjih na S pa je njihova količina ponekod več kot 1500 mm. Priobalno območje je razmeroma sušno, v višavju Beludžistan pa je padavin še manj. Naravno rastje v večini države je stepa (gozdna, grmičasta, travnata in puščavska). Samo na pobočjih predgorja na S v strnjenih gozdovih rastejo bor, himalajska cedra in črnika. Le 4 % površja države je poraščenega z gozdom. Za Beludžistansko kotlino so značilni trdo zasoljeno površje in slane puščave, podobne razmere pa so tudi v nižavju ob spodnjem toku reke Ind. Ob morski obali rastejo mangrove.

Prebivalstvo
Poleg večinskih indoarijskih Pakistancev (66 % Pandžabcev, 13 % Sindijcev) so pomembne tudi iranske (Beludži, Patani), bengalske in dravidske narodne skupnosti. V nekaterih provincah prizadevanja za avtonomijo, okrepljena z etničnimi dejavniki; tako imajo npr. Paštuni (ali Patani) na SZ še vedno zelo tesne zveze z Afganistanom. Več kot polovica ljudi živi v Pandžabu in ta pokrajina je tudi gospodarsko jedro države. Tam so tudi skoraj vsa velika mesta. Čeprav v njih živi le ok. 30 % Pakistancev, se nekatera velika središča v zadnjem času precej širijo. 97 % prebivalcev je pripadnikov državne islamske vere (suniti, ok. 15 % šiitov), nekaj je tudi pripadnikov krščanske in hinduistične veroizpovedi. Izobraževalni sistem je še vedno zelo pomanjkljiv. Čeprav je obvezno osnovnošolsko šolanje otrok do enajstega leta brezplačno, je še vedno veliko takšnih, ki sploh ne prestopijo šolskega praga ali pa šolanje opustijo predčasno. Stopnja nepismenosti je zato zelo visoka (ok. 65 %). V državi je 23 univerz (najstarejša od 1882 v Lahoreju).

Državna ureditev
Ustava iz 1973 (julija 1977 jo je razveljavila vojska) je bila po številnih spremembah 1985 znova uveljavljena (nazadnje spremenjena 2003). Po njej je Pakistan zvezna islamska republika. Državo vodi predsednik, ki ima široka pooblastila in je izvoljen za pet let; je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Kot vodja izvršilne oblasti imenuje predsednika vlade in mu prepusti sestavo vladnega kabineta. Še vedno je zelo pomemben vpliv vojske. Zakonodajni organ je parlament. Sestavljata ga dva domova: senat s 87 člani, izvoljenimi za šest let, in narodna skupščina z 217 poslanci, izvoljenimi za pet let. Pravosodje delno temelji na tradicionalnem islamskem pravu, delno na britansko-indijskem pravu. Na čelu sodne oblasti je vrhovno sodišče. Splošna vojaška obveznost ni uvedena.

Gospodarstvo
Daleč najpomembnejša gospodarska veja je kmetijstvo, saj je v njem zaposlenih več kot polovica vsega aktivnega prebivalstva, pomembno pa je tudi za izvoz države (predvsem bombaž in riž). Za kmetijsko izrabo je primerna samo tretjina skupne površine države. Z dokaj obsežnim omrežjem umetnega namakanja je najpomembnejše kmetijsko območje Pakistana pokrajina Pandžab. Pridelujejo predvsem riž, pšenico, bombaž, sladkorni trst, južno sadje, zelenjavo in tobak. K pravičnejši porazdelitvi kmetijskih zemljišč niso pripomogle niti razl. agrarne reforme. Živinoreja je namenjena predvsem reji vprežnih živali. V sušnem Beludžistanu in na SZ države je najpomembnejša nomadska živinoreja (govedo, ovce, koze, kamele). Ribolov, največ v Arabskem morju, se šele razvija. Tudi vloga rudarstva je razmeroma majhna. Omembe vredni so le črpanje nafte in zemeljskega plina ter kopanje premoga, kromove rude, pridobivanje soli in apnenca. Poglavitni energetski cilj države je povečanje pridobljene električne energije. V industriji so še vedno najpomembnejši predelava kmetijskih pridelkov (predvsem bombaža) in majhni živilski obrati. V industrijskih panogah (metalurgija, cementna in petrokemijska industrija) so najštevilnejša državna podjetja. Izvažajo predvsem surovine in izdelke tekstilne industrije (60 % izvoza).
Glavni prometni prevoznik so državne železnice; predvsem v gosto poseljenem Pandžabu postaja vse pomembnejši cestni promet. Pomembna cesta vodi iz Islāmābāda proti Karakorumu na S in prek prelaza Khunjerab (4600 m nad morjem, odprt celo leto) vodi na Kitajsko. Zgodovinsko pomemben Khyberski prelaz povezuje Pešavarsko kotlino s Kabulom v Afganistanu. Najpomembnejše obmorsko pristanišče je Karači. Središča zračnega prometa so Karači, Lahore in Islāmābād. Za gospodarstvo države je turizem še vedno skoraj nepomemben.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 56,5 mlr. USD, 420 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 26 %, industrija 24 %, storitvene dejavnosti 50 %
uvoz (2001) 9,2 mlr. USD
izvoz (2001) 8,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 31,5 mlr. USD


Zgodovina
V procesu delitve Britanske Indije je bilo območje z večinskim muslimanskim prebivalstvom 1947 razglašeno za neodvisno državo in britanski dominion Pakistan: Severozahodna mejna provinca, Sind, Beludžistan in z. del Pandžaba so sestavljali Zahodni Pakistan, Vzhodna Bengalija in večji del okrožja Sylet pa Vzhodni Pakistan. Z območja Indijske federacije je takrat v Pakistan pribežalo ok. 8,5 mln. muslimanov, ok. 6 mln. hindujcev pa se je iz Pakistana preselilo v Indijo. Že takoj po nastanku novih držav je med Indijo in Pakistanom izbruhnila vojna za priključitev Kašmirja (t. i. kašmirska vojna), končala pa se je z razdelitvijo te pokrajine med obe državi. 1956 je bila država razglašena za islamsko republiko. Po vojaškem udaru ji je od 1958 kot diktator vladal M. Ayub Khan. Po njegovem umiku so izbruhnili socialni nemiri, predvsem v v. delu države. Od 1969 državo vodil general A. M. Yahya Khan. Na volitvah 1970 je v Vzhodnem Pakistanu zmagalo separatistično gibanje Avami pod vodstvom M. Rahmana, v Zahodnem Pakistanu pa Ljudska stranka pod vodstvom Z. A. Bhutta. Zaradi separatističnih teženj na V je izbruhnila državljanska vojna. Vanjo se je vpletla tudi Indija. Vojna se je končala 1971 z razglasitvijo neodvisnosti v. dela Pakistana, ki se je preimenoval v Bangladeš. V z. delu Pakistana je 1971 postal predsednik države Bhutto. 1972 je Pakistan izstopil iz Britanske skupnostni narodov. Kot posledica nezadovoljstva opozicije je bil Bhutto odstavljen 1977 z vojaškim udarom. Voditelj države je postal general Mohammad Zia Ul Haq; Bhutta je dal 1979 usmrtiti. Pod vojaško upravo (do 1985) je bila uvedena stroga islamska diktatura. 1988 je Zia Ul Haq izgubil življenje v letalski nesreči. Novi predsednik države je postal Ghulam Ishaq Khan, predsednica vlade pa voditeljica pakistanske Ljudske stranke B. Bhutto, hči nekdanjega predsednika. Zaradi korupcije in domnevne nesposobnosti je bila avgusta 1990 njena vlada razpuščena. Po volitvah oktobra 1990 je položaj predsednika vlade za nekaj časa zasedel vodja opozicije Nawaz Sharif, po parlamentarnih volitvah oktobra 1993 pa je premierski položaj znova zasedla Benazir Bhutto. 14.11.1994 je bil za predsednika države izvoljen kandidat Ljudske stranke, S. F. A. Leghari. Ta je 5.11.1996 B. Bhutto zaradi korupcije in zgrešene gospodarske politike odstavil s položaja ter napovedal nove parlamentarne volitve. B. Bhutto so odredili hišni pripor, njenega moža pa zaprli. Na parlamentarnih volitvah februarja 1997 si je večino glasov zagotovila Pakistanska muslimanska liga Nawaza Sharifa; ta je tako znova postal predsednik vlade in napovedal politiko gospodarske prenove. Maja 1998 je Pakistan uspešno preizkusil jedrsko orožje. Zaostritev odnosov z Indijo so rešili s t. i. lahorsko deklaracijo. Oktobra 1999 je P. Musharraf izvedel državni udar, odstavil 1998 izvoljenega predsednika Rafiqa Tararja in se junija 2001 razglasil za predsednika države; potrdili so ga na referendumu aprila 2002. Na parlamentarnih volitvah je zmagala stranka B. Bhutto. Premier je vseeno postal Zafaullah Khan Jamali iz Muslimanske lige, ki podpira Musharrafa. Po ameriški vojni proti terorizmu ima Musharraf, ki je podprl napad na Afganistan, težave z različnimi islamističnimi organizacijami. Kašmir je bil 2002 skoraj povod za vojno z Indijo, toda z mednarodnim diplomatskim posredovanjem so razmere umirili, čeprav problem ostaja.

Sorodna gesla: Ayub Khan, Mohammad | Bangladeš | Bhutto, Benazir | Bhutto, Zulfikar Ali | Britanska Indija | Ikbal, sir Muhammad | Indijska podcelina | indijska zgodovina | Islāmābād | Leghari, Sardar Farooq Ahmed | Musharraf, Pervez | Rahman, Mujibur | Vzhodni Pakistan | Zahodni Pakistan


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek