vojna, vsestranski, močan in množičen spopad držav, vojaškopolitičnih zvez ali različnih družbenih sil znotraj države; v spopadu se organizirano in množično uporablja oboroženo nasilje in izvaja oborožen boj za doseganje političnih, ekonomskih in vojaških ciljev družbenih razredov, držav ali narodov; vključuje tudi druge oblike boja (politični, ekonomski, psihološki, moralni idr.); to vodi v totalni spopad. Vojna je nadaljevanje politike z drugimi (nasilnimi) sredstvi (C. von Clausewitz), to je najbolj groba oblika političnega boja. – Delitev vojne je mogoča na podlagi različnih meril. Glede na družbenopolitično bistvo in pomen delimo vojne na pravične in nepravične, po obsegu na svetovne in lokalne, glede na uporabljena sredstva pa na jedrske in konvencionalne, hladne, psihološke, specialne, omejene idr. Po mednarodnem pravu je vojna lahko napadalna ali obrambna. Pravila mednarodnega vojnega prava vojne omejujejo. Z listino OZN je napadalna vojna prepovedana, ker je po mednarodnem pravu zločin. Žrtvam agresije dovoljuje vse ukrepe za individualno in kolektivno obrambo pred agresorjem.

Sorodna gesla: Clausewitz, Carl von | mir | obsodba vojne | premična vojna | vojni film


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek