odboj, 1. optika:refleksija, pojav, pri katerem delci ali valovanja (npr. svetloba ali zvok) na mejnih ploskvah med razl. snovmi spremenijo smer svojega potovanja in se vrnejo na območje, s katerega prihajajo. Pri zelo ravnih in gladkih mejnih ploskvah velja odbojni zakon: a) vpadni kot α je enak odbojnemu kotu α'; b) vpadni in odbiti curek ter vpadna pravokotnica ležijo v isti, t. i. vpadni ravnini. Takšen regularen odboj opazimo npr. pri odboju svetlobe na zrcalu. Če so neravnine na ploskvi večje od valovne dolžine valovanja, pride do difuznega odboja (sipanja), pri katerem se valovanje odbije v vse smeri. Difuzni odboj na površinah teles je vzrok, da telesa sploh vidimo. Selektivni odboj je posledica razl. močnega odboja za svetlobo razl. valovnih dolžin (barv). Zaradi njega vidimo površine teles v razl. barvah. Pri prehodu svetlobe iz optično gostejše v optično redkejšo snov (npr. steklo-zrak) pride pri določenem kotu do totalnega odboja. Odbojnost neke snovi je razmerje med odbitim in vpadnim valovanjem.
Sorodna gesla: akustika prostorov | odsev | optika | polarizacija svetlobe | sevalni tlak | svetloba | svetlobni izvor | telesne barve | totalni odboj | trk | valovanje | valovna dolžina | vpadna ravnina | zrcalo | zvok2. elektrotehnika:posledica delovanja električnih ali magnetnih sil med dvema ali več telesi. Deluje med telesi z istoimenskim nabojem, med istoimenskimi magnetnimi poli trajnih magnetov, vzporednimi magnetnimi polji in električni tokovi, ki tečejo v nasprotnih smereh. Ta značilnost je izrabljena npr. pri elektromotorjih, odklonu elektronskega curka v slikovnih ceveh, merilnih instrumentih; nasprotno privlak. Potujoči signal popolnoma spremeni smer svojega potovanja ali začne potovati v nasprotno smer. Odboj nastane na slabo izdelanih stikih koaksialnih in telefonskih kablov, valovodov ter optičnih vlaken ali na prehodu med mediji z razl. impedanco. Telefonski signali se npr. na slabih spojih odbijajo in se kot odmev vračajo h govoreči osebi. Po dvakratnem odboju poslušalec v kratkem časovnem zamiku sliši oba signala: glavnega, za njim pa odbitega, le da je ta tišji. Pojav je bolj opazen, če je kabel oz. potovalni čas signala daljši. Radijski valovi se npr. odbijajo od stavb, hribov ali nameščenih odbojnikov, ki sicer omogočajo sprejem signala v nedostopnih dolinah. Zaradi odboja od hribov se na televiziji poleg glavne slike pojavijo še zamaknjene slike oz. duh. Akustični odboj se uporablja pri odbojnem globinomeru (eholot), elektromagnetni pa pri radarju.
Dostopnost