hrošči (Coleoptera), najštevilnejši red žuželk, več kot 400.000 vrst; veliki 0,25 mm–15 cm, pogosto pisano obarvani, močno oklepljeni s trdimi pokrovkami (elitre), ki v mirovanju pokrivajo in ščitijo spodnja mehkokožnata letalna krila in zadek (izjema so kratkokrilci). Obustni deli so grizala. Imajo razvoj s popolno metamorfozo. Razširjeni so po vsem svetu v najrazličnejših življenjskih prostorih (voda, puščave, jame, ledeniki). Delimo jih na 1. adefage (Adephaga) z družinami brzci, kozaki idr.; 2. polifage (Polyphaga) z družinami mrharji, potapniki, priščnjaki, polonice, pokalice, lepenjci, plojkaši, rilčkarji, podlubniki, kozlički idr.
Zavarovani hrošči v Sloveniji: orjaški krešič (Procerus gigas), planinski kozliček (Rosalia alpina), kovač (Ergaster faber), strojar (Prionus coriarius), kozliček (Aegosoma scabricorne), nosorožec (Oryctes nasicornis), rogač (Lucanus cervus), eremit ali puščavnik (Osmoderma eremita).

Sorodna gesla: brzci | kozaki | kozlički | kratkokrilci | krešiči | lepenjci | metamorfoza | mrharji | plojkaši | podlubniki | pokalice | polonice | potapniki | priščnjaki | rilčkarji | žuželke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek