južnoafriška vinorodna območja in vina, vinsko trto so pred ok. 300 leti uvedli Holandci na območju Rta dobrega upanja. Nato so k širjenju v notranjost prispevali francoski hugenoti (po 1685). Med Napoleonovimi vojnami so vina začeli uvažati Angleži, ki so tod zavladali po burski vojni. Močan razvoj v 20. st., ko je bila angleška kolonija, in po samostojnosti (Južna Afrika, 1961). Večje zadružne kleti zdaj sodobno pridelujejo vino in so tudi pomembni pri izvozu. Vinogradi obsegajo 106.000 ha, pridelajo 7,450.000 dt grozdja in 5,304.000 hl vina (2001) – osmo mesto na svetu. Nekaj grozdja porabijo svežega in za sušenje (rozine). Poraba vina je še majhna (ok. 9,3 l na prebivalca). Izvoz je 2001 dosegel 220.000 hl (v Veliko Britanijo, Kanado, države EU) in se močno povečuje, uvoz pa je 100.000 hl. Območja pridelave: najpomembnejše je obalno območje (okoli mest Constanie, Durbanville, Stellenbosch, Paarl). Največ vin in najboljša so okoli Rta dobrega upanja. V notranjosti zlasti v dolini reke Breede. Sorte: bele: chenin blanc, ugni blanc, riesling, semillon, sauvignon; rdeče: pinotage (pinot noir × cinsault), syrah (shiraz), cabernet sauvignon ipd. Vina označujejo že na osnovi zaščite porekla. Nosijo posebno banderolo, ki je različnih barv. Najboljša vina imajo zlato banderolo.
Dostopnost