tropski deževni gozd, vednozeleni pragozd, značilna vegetacijska oblika tropov (povprečne letne temperature 25–30 °C, najmanj 1800–2000 mm padavin na leto); številne rastlinske in živalske vrste; razširjenost: ekvatorialna območja Amerike (posebej Amazonije), Afrike, Azije in sv. Avstralije.
Kratek pregled: tropski deževni gozd Na obeh straneh ekvatorja se razteza zelen pas. Sestavlja ga tropski deževni gozd, kot je lepo vidno na zemljevidu rastlinskih pasov. Sprva je tropski gozd zavzemal skoraj 15 mln. km2, v minulega pol stoletja pa se je skrčil skoraj na polovico: vsako leto so posekali do 20.000 km2 gozda, zato je ogrožen nadaljnji obstoj. Po novejših podatkih naj bi v tropskih deževnih gozdovih živelo več kot 90 % vseh živalskih in dobra polovica vseh rastlinskih vrst. Vendar raznovrstnost ni le odsev ugodnih življenjskih razmer ali možnosti za naravno ravnovesje. Nasprotno, je odgovor narave na količino dosegljivih hranilnih snovi; ta je v primerjavi s količino na številnih netropskih območjih presenetljivo majhna. Narava ravna v tropskem deževnem gozdu zelo gospodarno s hranilnimi snovmi. Gozd deluje kot velikanski filter, ki sprejema hranilne snovi iz zraka in jih spravlja v kroženje. S tem se izravnavajo izgube zaradi spiranja, ki se jim ni mogoče izogniti. Izsekavanje tropskega gozda razgalja tla, ta pa postanejo zaradi izpiranja padavin tako revna s hranilnimi snovmi, da dolgoročno in produktivno kmetijstvo ali gozdarstvo na njih ni mogoče. Izjeme so samo tam, kjer mlada vulkanska tla, npr. na jugovzhodnih azijskih otokih, s preperevanjem odkrijejo hranilne snovi. Več kot 90 % vlažnih tropov zato ni primernih, da bi jih človek trajno obdeloval. Obilne padavine in temperature okoli 28 °C vplivajo na nastanek in ohranitev tropskega deževnega gozda. Padavine so enakomerno porazdeljene skozi vse leto; tako jih mora pasti najmanj 1800–2000 mm na leto; pogosto znaša količina padavin tudi več metrov. Odprta zemljišča, kakršna nastajajo s človekovimi posegi, prav zaradi padavin zelo hitro izgubljajo topljive hranilne snovi. Nadaljnji obstoj deževnega gozda lahko omogoči samo obsežen ali sklenjen gozd. Izsekavanje velikih površin trajno vpliva na tla. Borno rastlinje, ki jih poraste, s sprejemanjem neznatnih količin mineralnih snovi, ki jih prinašajo padavine, ne more izravnati izgub. Z izhlapevanjem dobi gozd večino padavin; do 50 % v zahodni Afriki in Amazoniji, na nekaterih območjih pa več kot 80 %. Zaradi preobsežnega izsekavanja se padavine, ki naj bi jih proizvajal gozd, zmanjšajo pod kritično mejo (2 m na leto), zato ne morejo več preživeti niti preostale površine še neizkrčenih deževnih gozdov. V tropskem deževnem gozdu je rastlin v izobilju. Na enem hektarju je več kot 1000 ton rastlinske biomase: dva- do trikratna vrednost dobro rastočih netropskih gozdov. Živalski svet ima zelo skromen delež, in sicer le kakšnih 50 kg na hektar. Živali je, razen mravelj, v deževnem gozdu komaj videti. Raznolikost vrst v tropskih gozdovih daleč presega bogastvo teh v netropski naravi. Na enem hektaru gozda so našli več kot 500 različnih drevesnih vrst, več kot 80 različnih vrst žab in več deset tisoč vrst žuželk. Raziskovanje živalstva v drevesnih krošnjah deževnega gozda je pokazalo nepričakovano veliko vrst, zato menijo, da živi na svetu 20–50 milijonov vrst (pred raziskovanjem so ocenjevali, da jih je 2–3 milijone). Z uničevanjem deževnih gozdov izumre vsak dan več tisoč vrst. Večje živali, kot so ozelot, are ali kače velikanke, so v amazonskih deževnih gozdovih zelo redke, zato bi jih bilo treba zaščititi. Tropski deževni gozdovi so v različnih sestojih. Najbolj razširjen je nižinski deževni gozd. Največje površine so v Amazoniji, ob reki Kongo in na Borneu. Gorski deževni gozdovi se raztezajo v gorovja skoraj do višine 2000 metrov. Na nekaterih območjih prevladujejo palme ali drevesaste praproti. Drevesa tropskih deževnih gozdov, posebno gorskih deževnih gozdov, so bogato porasla z epifiti. V krošnjah rastejo orhideje in bromelije, kaktusi in praproti, mahovi in lišaji ne da bi bili povezani s tlemi. Docela so odvisni od hranilnih snovi, ki jih prinašajo vetrovi in padavine. Številne rastline tropskih deževnih gozdov varčno ravnajo s hranilnimi snovmi, drugače bi jim kaj malo koristilo, da imajo dovolj toplote, svetlobe in vode. Pragozdne drevesne velikane podpirajo deskaste korenine. Njihove korenine so na tleh, revnih s hranilnimi snovmi, zelo blizu površju, da sprejemajo hranilne snovi, ki prihajajo od zgoraj. Iz tal jih je mogoče dobiti tako malo, da sodelujejo pri večini dreves v tropskih deževnih gozdovih pri oskrbi s hranilnimi snovmi glivice. Simbioza s koreninskimi glivicami ali mikoriza je življenjskega pomena za preživetje dreves. Sečnja drevja za pridobivanje tropskega plemenitega lesa in neprimerni kmetijski razvojni projekti zelo pospešujejo uničevanje tropskih deževnih gozdov. Če nam do preloma tisočletja ne bo uspelo ustaviti uničevanja, bo naravni ekosistem Zemlje, najbogatejši z vrstami, izumrl! Avtor Joseph Reichhoff
Dostopnost