teizem [grško theos, ‘bog’], vera v boga; nasprotno ateizem. V ožjem pomenu vera v osebno božanstvo, ki vlada onkraj tosvetnih stvari (nasprotno panteizem, panenteizem) in ki sveta ni samo ustvarilo, temveč ga tudi ohranja (nasprotno deizem). Obliki teizma: monoteizem, politeizem.

Sorodna gesla: ateizem | Brentano, Franz | deizem | kozmoteizem | monoteizem | panenteizem | panteizem | politeizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek