• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
epigram [grško, ‘napis’], pri Grkih prvotno kratek napis na spomenikih, darilih in stavbah, navadno v elegičnih distihih. Od konca 6. st. pr. n. š. samostojna knjižna oblika, ki zajema neko misel v jedrnatem, duhovitem, pogosto satirično zaostrenem izreku. Mojstri epigrama Marcial, G. E. Lessing, F. von Schiller, J. W. von Goethe; pri Slovencih F. Prešeren, O. Župančič, J. Menart.

Sorodna gesla: elegični distih | Goethe, Johann Wolfgang von | jonsko narečje | Kalvus | Lessing, Gotthold Ephraim | Marcial | Menart, Janez | Moshos | Prešeren, France | Schiller, (Johann Christoph) Friedrich von | Simonid | Xenium | Župančič, Oton


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek