srednja Evropa, območje v jedru Evrope, kamor sodijo Nemčija, Avstrija, Lihtenštajn, Švica, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija. Natančna določitev obsega je kljub tipičnim naravnim in kulturnim značilnostim težavna. Geomorfološko je razdeljena na štiri vzdolžne pasove: nasuto nižavje na S (Nemško-poljsko nižavje), grudasto sredogorje, alpsko predgorje in Karpati ter veriga mladih alpidskih slemenastih gorovij. Za srednjeevropsko podnebje, ki se razlikuje od oceanskega podnebja z. Evrope, sredozemskega v j. Evropi in zmerno hladnega v Skandinaviji, so značilni štirje izraziti letni časi. Srednja Evropa se tudi po rastju (mešani gozd v nižjih, iglasti gozd v višjih legah) razlikuje od območja na Z celine, kjer je rastje oceansko, sredozemskega območja na J, območja iglastih gozdov na S in območja v stepo prehajajočega rastja na V. Večji del gozdov je zaradi človekovih posegov skrčen in spremenjen v kulturno pokrajino ali zaradi izsekavanja zelo spremenjen. V primerjavi z drugimi deli Evrope je razmerje med zemljiškimi kategorijami (njive, travniki, pašniki, gozd) v srednji Evropi uravnoteženo. Srednja Evropa je prostor, kjer se stikajo in prepletajo različni kulturni, gospodarski in politični vplivi. Prebivalstvo govori na Z nemško, na V in J prevladuje prebivalstvo, ki govori slovanske jezike (Poljaki, Čehi, Slovaki, Slovenci, Lužiški Srbi), pripadniki manjših jezikovnih skupin so na JZ (Retoromani v Švici) in JV (Madžari). Poselitev je v povprečju dokaj gosta, v Alpah manj kot 100 preb./km2, na industrijskih območjih več kot 200 preb./km2, pogosto celo več kot 500 preb./km2.
Dostopnost