oratorij [latinsko],
1. katoliška Cerkev: zaseben ali napol javen prostor za božjo službo (hišna kapela).

Sorodna gesla: Neri, Filip
2. glasba: večdelna skladba za pevske soliste, zbor in orkester; nastal v drugi polovici 17. st. v Rimu kot duhovni oratorij; pozneje so priložnostno uglasbili tudi posvetno besedilo, pri čemer je oratorij prevzel značilnosti drugih vokalnih oblik (opera, kantata). Oratorij večinoma izvajajo koncertno, brez igre nastopajočih in scenerije. Pomembni skladatelji oratorija: G. Carissimi, G. F. Händel, J. S. Bach, J. Haydn, F. Mendelssohn Bartholdy, F. von Liszt, A. Honegger, I. Stravinski, O. Messiaen.

Sorodna gesla: arija | Bach, Johann Sebastian | Carissimi, Giacomo | Cavalieri, Emilio de' | Händel, Georg Friedrich | Haydn, Joseph | Honegger, Arthur | italijanska glasba | kantata | Liszt, Franz von | Mendelssohn Bartholdy, Felix | Messiaen, Olivier | opera | rappresentazione sacra | recitativ | simfonija | Stravinski, Igor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek