variometer [latinsko varius, ‘različen, spremenljiv’],
1. letalstvo: naprava, ki meri hitrost spreminjanja višine letala oz. hitrost (v navpični smeri), s katero se letalo dviga ali spušča (v čevljih/minuto, m/s ali v vozlih). Ima aneroidno posodico (iz tanke in prožne kovine), v katero prek tanke cevke lahko priteka (ali izteka) zunanji zrak. Stena posodice je povezana s kazalcem. Če se letalo dviga, zunanji tlak pada, tlak v posodici pa še nekaj časa ostane nespremenjen. Zaradi manjšega zunanjega tlaka se posodica razširi in premakne kazalec, da ta pokaže dviganje. Ko se letalo ustali na določeni višini, zrak iz posodice počasi steče skozi kapilaro. Tlak v posodici se izenači z zunanjim tlakom. Posodica se vrne v prvotno, kazalec pa v ničelno lego. Variometer je posebno pomemben pri jadralnem letenju; z njim pilot zazna ugodna območja z močno termiko.

Sorodna gesla: hitrost dviganja | instrumentalno letenje | letalska merilna tehnika | termika
2. elektrotehnika: spremenljiva induktivnost (tuljava) za uglaševanje sprejemnika ali oddajnika, napogosteje tuljavi, ki sta prestavljivi ena proti drugi, tako da se njuni polji seštevata ali uničujeta.

Sorodna gesla: uglaševanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek