sinagoga ([grško, ‘shodnica’], hebrejsko kneset, šul), 1. religija:zbirališče Judov, namenjeno bogoslužju; od ok. 250 pr. n. š. so ohranjeni pisni dokazi o obstoju sinagog v judovski diaspori. Sinagoga je imela navadno poleg stranskih prostorov še prostor z molilnimi klopmi in privzdignjeni prostor. V tem prostoru sta bili skrinja z zvitki Tore, postavljena ob steno, ki je obrnjena proti Jeruzalemu (pogosto so jih hranili tudi za zastorom), in prižnica, s katere so brali berilo postave. Sinagogalno bogoslužje v nasprotju z bogoslužjem v nekdanjem jeruzalemskem templju ni vključevalo daritve.
Sorodna gesla: diaspora | geniza | judovska religija | rabin | tempelj | Tora2. umetnost:v srednjeveškem kiparstvu figura, ki simbolizira judovstvo; upodablja se skupaj z Ecclesio, utelešenjem krščanskih Cerkva, posebej na cerkvenih portalih (Reims, Bamberg, Strasbourg).
Dostopnost