pesa (Beta vulgaris), eno- do večletna kulturna rastlina iz družine metlikovk z veliko različicami, ki uspevajo od Helgolanda, kjer raste samonikla obmorska pesa (Beta vulgaris subsp. maritima) s tanko vretenasto korenino, pa vse do j. Evrope. Odebeljena pesina korenina kulturnih sort (subsp. vulgaris) nastane zaradi ponavljajočega se pojavljanja kambijskega obroča (kambij), kar povzroča koncentriranje rastnih območij; glede na razl. vsebnost rdečega antociana so še posebej lepo opazna pri rdeči pesi (Beta vulgarissubsp. crassa). Krmna pesa (Beta vulgarissubsp. crassa) je nezahtevna glede tal in podnebja ter preprosta za pospravljanje pridelka, saj štrli iz zemlje; pomembna zimska krmna rastlina (sladkorna pesa, blitva). Bolezni pese 1. Pesna kodravost, bolezen krmne in sladkorne pese, povzroča jo Beta-virus 3; prenašajo ga pesne stenice. Listne žile postanejo svetle, listi se kodrajo, mladi listi se krivijo navznoter in so videti kot glavnata solata, zunanji listi venejo in odmrejo. Pesni koreni ostanejo drobni. Zatiranje prenašalk virusa z organskimi fosfornimi estri; 2. pesna rjava alternarijska pegavost, večje ali manjše listne ploskve, ki jih omejujejo listne žile, porjavijo in prezgodaj odmrejo; povzročiteljica: Alternaria tenuis; 3. pesna trohnoba, obolenje pese, ki nastane zaradi pomanjkanja bora; povzroča odmiranje srčnih, pozneje tudi zunanjih listov; ustreza rjavenju gomoljev pri zeleni. Zatiranje s posebnimi gnojili, ki vsebujejo bor; 4. pesni mozaik, bolezen, ki jo povzroča Beta-virus 2 na krmni in sladkorni pesi. Prenašalka: listna uš. Listi so mozaično svetlo, temno progasti, deloma tudi nakodrani.
Dostopnost