načelo nedoločenosti (zveza nedoločenosti), načelo v kvantni teoriji (postavil W. Heisenberg): kvantnim delcem ne moremo hkrati ostro določiti obeh komplementarnih količin (npr. lege in gibalne količine, energije in časa); izraža najmanjšo mejo, do katere količini lahko določimo. Produkt nedoločenosti lege delca in nedoločenosti njegove gibalne količine je vedno večji od Planckove konstante. Čim bolj natančno lahko določimo lego delca, tem manj natančno moremo določiti njegovo gibalno količino (vsaka meritev ene od obeh količin povzroči spremembo stanja). Pri makroskopskih telesih načelo nedoločenosti nima pravega pomena, saj je nedoločenost veliko manjša od merske natančnosti, nasprotje pa je na atomskem področju nadvse pomembno. Ker lege in hitrosti nekega delca hkrati ne moremo poznati poljubno natančno, so izjave o vedenju posameznih delcev nemogoče. Namesto njih je mogoče uporabiti le statistične opise.