vestalke, v starem Rimu šest deviških Vestinih svečenic iz plemiških družin; kot šest- ali desetletne jih je izbral pontifex maximus (pontifeks). Živele so v skupnosti, podobni samostanski, v Vestinem atriju (atrium Vestae) blizu templja, služile 30 let. Prestopke proti čistosti so kaznovali tako, da so jih vrgli s Tarpejskih pečin ali tako, da so jih žive zakopali. Vestalke so skrbele za sveti ogenj pri Vestinem templju in bdele nad državnimi penati.

Sorodna gesla: Amulij | infula | penati | pontifeks | Rea Silvija | Tarpejska pečina | Vesta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek