katarza [grško, ‘očiščenje’], pojem, ki ga je v Poetiki uvedel Aristotel; očiščenje duševnih strasti zaradi občutkov strahu ali sočutja, ki jih zbudi tragedija. – V psihoterapiji osvoboditev psihičnih travm s spominjanjem in intenzivnim čustvenim podoživljanjem.
Dostopnost