leča, 1. optika:telo iz prozorne snovi (kremen, steklo, umetne snovi), ki ga omejujeta dve zakrivljeni ploskvi in je v rabi za optične preslikave. 1. Zbiralne leče zgostijo vpadne svetlobne žarke. Vzporedne žarke zberejo v gorišču, ki leži na optični osi. Razdalja med goriščem in sredino leče se imenuje goriščna razdaljaf. Predmete, ki so od leče oddaljeni več kakor za goriščno razdaljo, preslika zbiralna leča v obrnjene, realne slike. Pri predmetih, ki so med goriščem in lečo, kot npr. pri lupi, nastane povečana navidezna (virtualna) slika; 2. razpršilne leče razširijo snop vpadne svetlobe. Vzporedno vpadajoči žarki so razpršeni tako, kakor bi prihajali iz nasproti ležečega gorišča, slike, ki jih dobimo s takšnimi lečami pa so vedno navidezne. Za obe vrsti leč velja enačba
pri tem je a razdalja med predmetom in lečo, b razdalja med sliko in lečo, f pa goriščna razdalja leče. Tanka leča je približek, s katerim si pomagamo pri računanju, v resnici pa se navadno srečamo z debelimi lečami, ki imajo po dve glavni ravnini. Za korekcijo številnih napak leče navadno sestavijo iz več leč različnih oblik in materialov, ki so izbrane tako, da se njihove napake med seboj zmanjšajo ali odpravijo (napake preslikave). Takšne sisteme leč uporabijo v daljnogledih, teleskopih, mikroskopih in fotoaparatih (akromat). Sistemi leč se na zunaj vedejo kakor (spremenjena) debela leča.
Sorodna gesla: afakija | oko3. geologija:kamnina v obliki plošče, ki se izklinja na vse strani.
Sorodna gesla: izklinjanje | ploščast apnenec4. botanika:Lens culinaris, enoletna metuljnica z dvosemenskimi stroki, izvira iz Sredozemlja; zaradi visoke vsebnosti beljakovin pomembna za prehrano. Stara kulturna rastlina.
Dostopnost