cerkveno pravo, celota pravnih norm, ki urejajo notranje in zunanje zadeve Cerkve. Notranje cerkveno pravo ureja odnos med Cerkvijo in verniki, avtonomno ga oblikujejo verske skupnosti. Katoliško cerkveno pravo temelji neposredno na božjem razodetju (ius divinum) ali pa ga ureja cerkvena zakonodaja. Najpomembnejši zakonik je Codex iuris canonici iz 1983. Evangeličansko cerkveno pravo temelji predvsem na veroizpovedih in cerkvenih ustavah deželnih Cerkva. Nasprotno se zunanje cerkveno pravo ukvarja z odnosom med Cerkvijo in državo.

Sorodna gesla: cerkvena ureditev | cerkveni zakon | Codex iuris canonici | kanonistika | veroizpovedni spisi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek