telemetrija [grško, ‘merjenje na daljavo’], merilni postopki, pri katerih se izmerjeni signali iz senzorja ali sonde prek radijskih valov ali svetlobnih signalov prenesejo do merilne postaje, ta pa jih beleži in obdeluje. Uporablja se npr. pri merjenju na težko dostopnih ali nevarnih mestih (npr. območje sevanja), za prenos signalov z vrtečega se dela (npr. z lopatice turbine, avtomobilskega kolesa), pri vesoljskih sondah in raziskovalnih satelitih (npr. za prenos posnetih fotografij); določanje položaja oddaljenih predmetov (npr. vesoljskih sond, raket) z usmerjenimi radijskimi signali.
Dostopnost