prilagoditev,
1. biologija: sprememba lastnosti živega bitja, ki je koristna za življenje v njegovem naravnem okolju. Prilagoditev lahko nastane med življenjem osebka (pri človeku npr. povečanje srca s prilagoditvijo na športno dejavnost), ne da bi bila dedna (modifikacija), več prilagoditev pa je dednih in izvirajo iz takšnih mutacij, ki pomenijo za njihove nosilce selekcijsko prednost (selekcija). Pri tem lahko nastanejo vrste, ki so si podobne, vendar niso v sorodu.

Sorodna gesla: adaptacija | aklimatizacija | modifikacija | mutacija | naturalizacija | obremenitev | selekcija | utrjevanje
2. sociologija, psihologija: vključenost posameznika v skupino ali skupine v organizacijo oz. družbo; v posebnem pomenu prilagajanje, proces, v katerem se posameznik nauči določenih vedenj, ki jih zahteva družba (socializacija). Pojem pomemben predvsem v anglosaški socialni psihologiji (adjustment).

Sorodna gesla: konformizem | posnemanje | sociabilnost | socializacija
3. elektrotehnika: uskladitev notranje upornosti (električna upornost) porabnika na upornost vira električne energije. Maksimalno moč je mogoče prenašati samo tedaj, ko sta obe vrednosti enaki (optimalna prilagoditev). Prilagoditev je potrebna, ko je pomemben prenos maksimalne moči, npr. med antenami in oddajnimi oz. sprejemnimi napravami, med stopnjami elektronskega ojačevalnika, ojačevalnikom in zvočniki (prilagoditveni upor, npr. 4 Ω).

Sorodna gesla: adapter | električna upornost | motnja | obremenilni upor | prilagoditveni upor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek