Terencij (P. Terentius Afer), rimski komediograf, *ok. 190 pr. n. š., †159; kot osvobojeni suženj iz Kartagine je bil v Rimu sprejet v krog ljubiteljev književnosti Scipiona mlajšega. V svojih delih posnemal atiško komedijo (posebej Menandra). V nasprotju s Plavtom je dajal Terencij prednost čistemu govorjenemu verzu (jambski senar), njegova dela so tudi psihološko močneje razdelana. V srednjem veku spodbudno deloval na redovnico Hrotsvith von Gandersheim, pozneje na Ariosta, Molièra in Lessinga.
Dela: Andria (Dekle z Ándrosa), Hecyra (Tašča), Heautontimorumenos (Kaznovalec samega sebe), Eunuchus (Skopljenec), Phormio, Adelphoe (Brata). – V slovenskem prevodu: Evnuh (1987).
Dostopnost