dobro, temeljni filozofski pojem, v etiki (po Aristotelu) cilj in hkrati merilo človekovega delovanja (smoter etičnega delovanja); platonska in poznejša metafizika je dobro pojmovala kot najvišjo opredelitev biti (summum bonum). V srednjeveški krščanski filozofiji je bilo dobro kratko malo Bog. V nasprotju s tem je bilo zlo definirano predvsem kot nepopolnost biti in je imelo šele v izpeljanem pomenu moralni smisel.